Ko so nama povedali, da bodo papirji urejeni do konca junija 2020 sva jih vzela za besedo. Konec koncev smo podpisali en kup papirjev, nepremičninskemu agentu smo plačali provizijo, zavezala sva se, da bova vse plačala v roku in potem pričakuješ, da se bo tudi nasprotna stran držala svojih obljub in bo šlo vse tako kot bi moralo. Pa ni ravno šlo tako.
Po odobritvi kredita, podpisu pogodbe pri notarju in nakazilu are sva čakala, da se uredijo še ostali papirji. Ker sva bila prepričana, da bo vse šlo hitro, sva s prvim pakiranjem naših stvari začela že 12.6. Predvsem tudi zato, ker sva želela prodati garderobno omaro, ki nam v novem stanovanju ne bi prišla prav. V highlightu #gremomiposvoje na mojem Instagram profilu najdeš tudi nekaj utrinkov naše selitve in pakiranja.
Ker ob vsakem pakiranju ugotovim,
da polovice stvari sploh ne potrebujem
in pridemo v nov dom za polovico lažji."
Bolj kot se je bližal konec junija, več stvari smo imeli po škatlah in naše najemniško stanovanje je izgledalo vse bolj kot skladišče in vse manj kot stanovanje. Potem pa se je izkazalo, da so (baje) iz davčne poslali papirje na napačen naslov - lastnici namesto nepremičninskemu agentu, ona pa je bila na dopustu in vse se je zamaknilo za 1 teden. Še dobro, da smo imeli zelo razumevajočega najemodajalca, da smo se lahko za podaljšanje dogovorili brez težav. Tako smo šele 2.7. podpisali kreditno pogodbo na banki, 3.7. smo imeli narok in 6.7. je sledila primopredaja.
Delim nekaj utrinkov iz stanovanja ob primopredaji.
PRIMOPREDAJA
Občutek, ko smo po tolikšnem času po ogledu vstopili v stanovanje, popisali stanje stanovanja in podpisali primopredajnik, je bil kar malo nenavaden. To je zdaj naš novi dom? To je zdaj naš novi dom. Po eni strani veselje, da si končno na svojem, po drugi strani pa spet stanovanje, ki deluje tako tuje, tako nedomače. Komaj sem čakala, da se lotimo prenavljanja in urejanja, saj stanovanje ob vselitvi ni izgledalo ravno takšno, ko bi si želela. Vanj nismo najprej preselili naših stvari, ampak smo pripeljali material za postavljanje predelnih sten. :D
Še zdaj se spomnim tistega dne. Spomnim se, da se je zunaj usul dež v trenutku, ko so se v stanovanje znosile še zadnje mavčne plošče. Hvala prijatelju U. za vso pomoč! Prvi dan tudi še nismo prespali v stanovanju, zato smo se v poznih večernih urah in nalivu previdno vozili nazaj proti Ljubljani, proti najemniškem stanovanju, ki je čakalo, da ga naslednji dan izpraznimo.
 |
| Še zadnja fotografija v najemniškem stanovanju. Vidno utrujena. :D |
SELITEV
7.7. je bil dan, ko sem zjutraj peljala hčerko v vrtec, moj dragi je šel najet kombi, moji domači so se pripeljali v Ljubljano na pomoč in s skupnimi močmi smo do kosila skoraj izpraznili stanovanje. Imeli smo ogromen kombi in prav neverjetno je, koliko stvari se nabere v štirih letih. Seveda ni šlo vse v kombi. Ostale stvari sva naslednji dan preselila z avtom. To je bil tudi dan, ko smo v stanovanju prvič prespali.
8.7. je bil dan, ko sva najemniško stanovanje očistila počez in podolg in smo se od njega še zadnjič poslovili. Predala sva ključe lastniku in z enim takim čudnim občutkom odpeljala iz parkirišča izpred bloka. Štiri leta je bil to naš dom, poln spominov.
9.7. sem se po dopustu vrnila nazaj v službo. To je bila tudi ena konkretna sprememba - prej sem šla v službo peš, zdaj pa se je bilo treba kar naenkrat odpraviti v jutranjo gnečo proti Ljubljani. V stanovanju smo živeli med med škatlami in optimistično sem dala prati naše stvari v pralni stroj, ki je že bil v stanovanju, a so iz njega prišle še bolj umazane, ko so bile.
Kaj se je dogajalo naprej si lahko ogledaš na mojem Instagram profilu v highlightsih. Vsak prostor ima svoj razdelek. :)
*Konec 6. dela.*
No comments
Post a Comment
Share your thoughts: